5.Kjer se mavrica konča

Kjer se mavrica konča

Tam na koncu sveta-saj veste, prav tam, kjer se mavrica konča,
sem že davno davno tega našla odgovor, kdo sploh sva midva,
od kje in zakaj sva prišla ter zaka se med seboj tako razlikujeva,
zakaj sva se ravno v tem času našla in končno – kam sploh greva…

Neskončno vprašanj sem o naju imela, si nanje odgovore želela-
a spraševala nisem, kot da ne bi smela, zato sem zbegano živela,
ne tako, kot bi sama hotela – da sem se le drugim po meri zdela…
dokler ni dozorela odločitev in sem smelo iskati odgovore začela.

Inkjer se mavrica konča, sem resnico, čašo brez dna, žejna duha,
svojega Boga, pila in izvedela, da prav vse in vsak neki razlog ima,
da sva midva vsak le polovica vsega, sem izvedela in zato sva oba,
da vsak svojo nalogo tu ima, ki naj s srcem jo igra in še mnogo tega.

Slika na steni je že skoraj čisto obledela, jaz bom zdaj zdaj osivela,
a sem vseeno zelo vesela, ker si prav ti ta, ob katerem se bom grela,
da bom tvojemu krilu svoje pripela in bova kot ptica lahko poletela tja, kjer se mavrica konča, bi s teboj želela in tam bi te rada objela!

Slej ko prej vsak spozna, kolikor sam drugemu dati zna, toliko ima,
brez mavrice veva tudi midva, čeprav se kdaj pa kdaj tudi zmotiva,
četudi mnogočesa ne zmoreva ter včasih prav otročje trmasta sva…
A te vabim iz srca s seboj na konec sveta, tja, kjer se mavrica konča.

Advertisements

 
%d bloggers like this: